Na svoj prvi pravi lov sem šla precej nepripravljena. Vzela sem navaden športni nahrbtnik, misleč, da bo dovolj za sendvič, plastenko vode in kakšno rezervno jopico. Po nekaj urah hoje po gozdu, ko sem se prebijala čez veje in blato, sem dojela, da sem naredila veliko napako. Ramena so me bolela, vse sem imela razmetano, pa še mokro je bilo. Takrat sem si obljubila: naslednjič grem z lovskim nahrbtnikom.

Ko sem ga kupovala, sem bila sprva presenečena, koliko različic obstaja. Nekateri so majhni in lahki, namenjeni krajšim potem, drugi ogromni, z dodatki za pritrjevanje opreme. Moj izbranec je bil srednje velik, z vodoodpornim platnom in ojačanimi šivi. Že na prvi pogled je bilo jasno, da je lovski nahrbtnik narejen za vzdržljivost.

Največja razlika pa se pokaže v praksi. Na naslednjem lovu sem imela v njem lepo zloženo vse: daljnogled, svetilko, suho oblačilo in malico. Nič več brskanja in prelaganja, ker ima vsak kos svoj prostor. Zunanji trakovi so mi omogočili, da sem pritrdila še zložljiv stolček, kar je bil pravi luksuz. Takrat sem ugotovila, da je lovski nahrbtnik v resnici podaljšek lovca – vse, kar potrebuješ, je na hrbtu.

Najbolj me je prepričalo udobje. Široke naramnice in podložen hrbtni del so naredili hojo po klancih veliko lažjo. Tudi ko je bil poln, se teža ni zarezala v ramena, kot se mi je dogajalo prej. In ko nas je ujela ploha, sem bila hvaležna, da je notranjost ostala suha. Lovski nahrbtnik je prestal test, ki ga moj stari športni ne bi nikoli.

Od takrat ga uporabljam vedno, ne le za lov. Pride prav tudi pri gobarjenju, daljših pohodih ali celo na izletih z otroki, ko je treba nositi prigrizke in dodatna oblačila. Zdaj ga imam za obvezno opremo – enako pomembnega kot škornje ali jakno.

Če me danes kdo vpraša, zakaj bi kupil lovski nahrbtnik, povem preprosto: ker naredi tvoj izlet varnejši, bolj udoben in bolj organiziran.