by ·Komentarji so izklopljeni za Koordinator na gradbišču je lahko ena res lepa služba

Koordinator na gradbišču je lahko ena res lepa služba

Nekaj časa nazaj je moj brat končno diplomiral in začel iskati službo. Res sem bila zelo ponosna na njega, saj je zelo lepo diplomiral in si uresničil vse cilje. Po končanem študiju je začel razmišljati, kaj bi rad bil. Ena izmed njegovih idej je bila koordinator na gradbišču. Rekel je, da se mu zdi, da bi to bila res dobra služba za njega. Na koncu je to službo res dobil in jaz skorajda nisem morala verjeti. Vse sanje so se mu končno uresničile in res je bil tako priden, da mu je vse to uspelo. Kot koordinator na gradbišču, je bil prisoten oziroma je bil del zelo velikih projektov. Na te projekte je res zelo ponosen. Če dobro pogledamo, je bil praktično vodja vseh teh projektov, ki so danes zelo veliki.

Res ne bi morala biti bolj ponosna na svojega brata in res mu privoščim čisto vse. Res je zelo priden in lahko si privoščim marsikaj. To delo ga res močno zanima in z največjim veseljem zjutraj vstane in gre v službo in je koordinator na gradbišču. Ko pride domov ni utrujen, kar pomeni, da res uživa v tem, kar dela. Ravno zato menim da je to bilo res perfektno delo za njega, saj tako kot uživa v tem delo, si lahko potem doma tudi privošči praktično vse. Ima tudi zelo dobre nasvete, ko pride do renovacij hiš ali stanovanj, ki jih delajo naši sorodniki. Tako imamo nekoga, ki ga res dobro poznamo in nam lahko lepo svetuje. Tudi jaz, ko se renovirala stanovanja, sem se najprej obrnila na njega, saj je dal že kar nekaj projektov skozi in sem vedela, da se lahko zanesem manj. Prav tako, kot sem ponosna na njega, sem lahko tudi zelo vesela, da je moj brat in da je tako priden kot je. Res se vidi kako uživa v tem kar dela in zelo je vesel, ko nekdo prosi za mnenje. Z največjim veseljem pomaga komurkoli v ali izven službenega časa. Zato ti lahko zelo veliko pove o osebi.…

by ·Komentarji so izklopljeni za Nikoli ne bi pričakovala, da se mi bo pojavil sindrom karpalnega kanala

Tako srečna sem bila, da sem dobila mojo novo službo, čisto vse je šlo tako, kot sem si želela. Z direktorjem sva se vse lepo pogovorila in začela sem delati. Seveda na začetku človek dela največ, ker se hoče dokazati, no pri meni je bilo isto in kar hitro se mi je pojavil sindrom karpalnega kanala, na kar sploh nisem polagala pozornosti.

Zapestja in prsti so me boleli, a glede tega se nisem čudila, ker nikoli prej nisem toliko časa sedela za računalnikom. Eni in isti gibi so povzročili bolečine, ki pa sem jih ignorirala. Malo sem se vstala in sprehodila do stranišča potem pa nadaljevala svoje delo, da bi jaz takrat poznala sindrom karpalnega kanala nisem, niti mi še nikoli nihče ni tega omenil, pa sem tudi imela prijateljice, ki so delale po pisarnah. No, potem pa so te bolečine vztrajale in ravno, ko so me bolele roke in prsti je poklicala prijateljica, če imam čas za kratek klepet. Rekla sem ji, da lahko malo poklepetava, ker me itak bolijo prsti in zapestjem, pa moram narediti malo pavze, takrat pa je ona že omenila sindrom karpalnega kanala in mi rekla, naj si o tem malo preberem, ker to ni nedolžna stvar. Komaj sem si zapomnila te besede, sindrom karpalnega kanala, da sem si potem lahko pogledala in res videla, da če ne bom bolj pazljiva, bom morala do zdravnika. 

Res si nisem želela tega, komaj sem začela delati, bila sem srečna in zadovoljna, sedaj pa naj imam sindrom karpalnega kanala, kako bom delala naprej v bolečinah. Skušala sem z razgibavanjem in pavzami, bilo je malo boljše. Prepričana sem bila, da imam to zaradi tega, ker sem sedaj na hitro spremenila službo in se morajo roke navaditi. Prepričala sem samo sebe, da jaz sindrom karpalnega kanala ne bom imela in da bom lahko naprej delala, tako kot je potrebno. Preveč mi je nova služba všeč.…