Že tolikokrat sem rekla, da bom tudi sama prispevala k temu, da bom šla nabirat orehe, ne pa da mi jih vedno prinese moja mama, ki jih gre nabirat tudi več dni zaporedoma. Tako so zaradi njene zasluge, vsako leto doma domači orehi, ki so čisto drugačnega okusa, kot pa so kupljeni v trgovini.

Najbolj zanimivo mi je bilo, da ko je mama prinesla domače orehe, sem bila prepričana, da jih otrok ne bo jedel, ker sem že kupovala orehe in so bili večkrat na mizi, tudi ponudila se mu jih, pa se jih ni niti dotaknil, ker je rekel, da mu orehi niso dobri. No, zgodba se je razvila čisto drugače, moj sin je iz spoštovanja do svoje babice probal orehe in rekel, da so prav dobri. Tisti trenutek nisem vedela, ali laže ali govori resnico. Nisem hotela na glas povedati, da njemu orehi niso bili nikoli dobri, ampak sem počakala, da je šla babica domov in takrat sem ga vprašala, ali je mislil resno.

Sin me je pogledal začudeno in rekel, da čisto resno misli, da so mu orehi od babice prav dobri. Tako smo mi prišli do teh orehov, ker sem jaz potem vsako leto prosila babico, da nam jih zrihta. No, nisem pa vedela, da se mora tako truditi in jih pobirati. 

Odločila sem se, da eno leto grem pomagat, ker se mi je zdelo prav. Kajti že kar nekaj let zaporedoma smo dobivali orehe in nismo prav nič naredili za to. 

Pobiranje orehov me je sproščalo, prepričana sem bila, da mi delo ne bo lepo, pa sem prav uživala, ker so bili res lepi orehi in jih je bilo veselje nabirati, ker jih je bilo veliko. 

Zato so pri nas na mizi orehi in vsi jih imamo prav radi. Vsak dan jih pojemo točno toliko, kolikor je priporočljivo. 

Ko sva z možem razmišljala, katera drevesa bova vse posadila, sva vedela, da so orehi in lešniki obvezni, ker so res zdravi in kar nekaj časa rastejo. Tako je to bil najin prvi nakup drevja, kupila sva 5 dreves orehov in 5 dreves lešnikov. Imela sva dovolj zemlje, da sva jih lahko posadila in še nama je ostalo za sadje.

Danes je minilo 10 let od kar sva vse to posadila in ni nima niti najmanj žal. Vedno sva gledala tako, da imava drevje, ki nama bo dalo ozimnico. Vsako zimo so orehi čez celo zimo na mizi, ravno tako lešniki. Tolčeva jih sproti, ker so nama sveži najboljši. 

Ko se malo pozanimaš kako zdravi so orehi ni lešniki, potem veš kako dobro hrano imaš na mizi in še bolj si vesel, ker je to tvoja domača hrana. Pri nama imava skoraj vse doma, vedno sva gledala tako ,da bi bila neodvisna od trgovine in to nama je uspelo. Ni bilo lahko, tudi začetni strošek je bil velik, posaditi vse to, drevje, grozdje, sadje, orehi, lešniki, jagodičevje. Sva se kar trudila, pa tudi še danes se, kajti potrebno je vse obrezovati, poškropiti,  ko pride čas za to, sicer midva strmiva, da čim manj škropiva.

Najbolj pa sem presenečena, ker so res orehi in lešniki tako zelo polni, da jih sama dva sploh ne moreva pojesti, tako jih dajeva tudi sosedom in prijateljem, ki pa so se še kako veseli, teh domačih stvari. Sedaj so se že navadili in moja prijateljica, me kar pokliče, da so orehi v trgovini slabi in če bi jih lahko od mene kupila. Seveda jih ne zaračunam, rečem pa malo za šalo, malo za res, da lahko pride takrat, ko se orehi pobirajo in tako plača za orehe. Vsi bi si morali posaditi drevesa doma, če le imajo to možnost, naša narava nam daje prekrasne pridelke.