Soseda mi je potarnala, da zadnji dve leti opaža, da ji na vrtu solata ne uspeva več tako dobro, tudi kumare ji lani niso najbolje uspevale.

Še dobro se spomni, kako je bilo pred dvema letoma vse plodno in bujno. Pogovarjali sva se o semenu in sadikah — morda niso bile najboljše. Vreme je vsako leto bolj muhasto: na začetku sejanja je še mrzlo, nato pa hitro nastopi vročina, zato sem menila, da je precej krivo vreme. Potem pa je soseda omenila, da je vsa leta delala kompost, zadnji dve leti pa ga ni imela dovolj in je gnojila z organskimi peleti. Mogoče je krivo tudi to. Vsekakor je zemlja odvisna od dobrega gnojila in rahljanja, zato sem bila tudi sama mnenja, da je verjetno težava v gnojilu. Vprašala sem jo, kdaj bo imela ponovno kompost na voljo. Ker je mislila, da bo z organskimi peleti rešila gnojenje, ga je prenehala delati. Svetovala sem ji, naj se znova odloči in nadaljuje s pripravo komposta. Zdaj bo nekaj časa trajalo, da se bo naredil, vendar ji bo nato bolj koristil. Razložila sem ji, kako sem tudi jaz morala čakati, da se je naredil kompost pri meni. Po plasteh sem dodajala zelene in rjave materiale, vmes sem ga obračala, saj je bilo potrebno zračenje. Spomnim se, da sem ga hodila opazovat, kdaj bo spremenil barvo, in res sem nekega dne opazila, da je postal zelo temen.

V kompostniku ga je bilo vedno manj, ker se je posedal. A na koncu je dobil tudi vonj, ki me je spominjal na gozdna tla. Mislim, da je bil moj kompost kar kakovosten, saj se je poznalo tudi na rastlinah in zelenjavi. Sosedi sem predlagala, da bi naslednjo pomlad najprej porabili moj kompost, hkrati pa bi skupaj polnili in delali njenega; naslednjič bi uporabili njenega. Obe sva bili zadovoljni in sva se lotili dela.…