Odstranjevanje bradavic se mi je zdelo nekaj povsem enostavnega, dokler nisem imel z njimi osebne izkušnje. Vse se je začelo z majhno bradavico na stopalu, ki sprva ni povzročala težav. Sčasoma pa je postala boleča, še posebej pri hoji in začel sem jo nehote vedno znova pritiskati, kar je stanje še poslabšalo. Preizkusil sem nekaj domačih pripravkov iz lekarne – tekočine za zamrzovanje in kisline, a brez trajnega učinka.

Ko se je bradavica začela širiti in so se pojavile še manjše okoli nje, sem vedel, da to ne bo šlo več po domače. Odločil sem se za obisk dermatologa in odstranjevanje bradavic. Ta mi je potrdil, da gre za virusne bradavice in predlagal odstranitev s tekočim dušikom. Postopek ni bil boleč, a neprijeten – predvsem občutek mraza in rahlo pekoč občutek po tretmaju. Po nekaj dneh se je koža na mestu obdelave odluščila, bradavica pa se je začela zmanjševati.

Ker ni izginila v celoti, sem moral postopek ponoviti še dvakrat. V tem času sem se naučil tudi, kako pomembno je, da se bradavic ne dotika, da se nosijo čiste nogavice, razkužuje obutev in da se v javnih prostorih, kot so bazeni ali garderobe, vedno uporabljajo natikači.

Po tretjem tretmaju odstranjevanje bradavic se je bradavica končno umaknila. Koža se je obnovila, bolečine ni bilo več in tudi občutek med hojo se je bistveno izboljšal. Od takrat spremljam vsakršne spremembe na koži precej bolj pozorno.

Zdaj vem, da se odstranjevanje bradavic lahko vleče in da je vztrajnost ključna. Najpomembneje pa je, da pravočasno poiščeš strokovno pomoč, ker so nekatere stvari, kot sem ugotovil, preprosto močnejše od domače medicine.

Ena izmed večjih lekcij, ki sem jih odnesel pri odstranjevanje bradavic, je ta, da ni vsaka bradavica enaka. Nekatere res izginejo same, druge pa potrebujejo ciljan pristop in več tretmajev. Zdaj redno skrbim za higieno stopal in pri prvem sumu ukrepam takoj. Izkušnja me je naučila, da se drobne težave hitro spremenijo v večje, če jih ignoriraš.…