Kot direktorica družinskega hotela v Kranjski Gori se že deset let ukvarjam z istim problemom. Pozimi so sobe polne zaradi smučanja, spomladi in jeseni pa je hotel napol prazen. Lani smo se odločili za prenovo kletnih prostorov, kjer so bile včasih shrambe, in tam so nastale nove savne z majhnim počivališčem.

Najprej smo morali izbrati, kakšne savne sploh postaviti. Svetovalec iz podjetja za wellness opremo nam je predlagal tri vrste, finsko, infrardečo in parno kopel. Razložil je, da so različne savne namenjene različnim gostom, saj starejši pogosto ne prenesejo visokih temperatur v finski savni.

Prenova, v kateri so nastale nove savne, je trajala štiri mesece in stala 145 000 Eur. Največji strošek je bil prezračevalni sistem, saj klet nima oken. Gradbinci so morali speljati nove cevi skozi dva nivoja hotela. Bala sem se, da bo hrup motil goste, a smo dela opravili v novembru, ko je bil hotel zaprt.

Ob odprtju smo povabili lokalne novinarje in nekaj stalnih gostov. Najbolj so bili navdušeni nad finsko savno z oknom, skozi katerega se vidi sneg na vrtu. To okno je bila zamisel mojega moža in danes je najbolj fotografiran kotiček hotela.

Rezultati so bili vidni že prvo pomlad. Zasedenost v aprilu se je povečala za 35%, predvsem zaradi parov iz Avstrije in Italije, ki so iskali kratek wellness oddih. Gostje v ocenah pogosto omenjajo, da so savne glavni razlog, da so izbrali naš hotel namesto večjih v okolici.

Moramo pa tudi skrbno paziti na vzdrževanje. Vsako jutro tehnik preveri peči, čistilka razkuži klopi, enkrat na mesec pa pride serviser. Hitro sem ugotovila, da so zanemarjene savne slabša reklama kot nobene, zato pri tem ne varčujemo.

Za konec sezone sem prvič po letih imela čas, da sem tudi sama sedla v finsko savno in gledala skozi okno na Vitranc. Takrat sem pomislila na vse dvome, ki sem jih imela ob prenovi. Danes vem, da so nas prav savne v kleti rešile pred praznimi meseci, ki so nas mučili leta.