Ker na svoji koži opažam rahle spremembe, sem se odločila za pregled pri dermatologu. A kaj, ko je izbira dermatologov v mojem kraju kar raznolika. Slišala sem, da dermatološka klinika Ljubljana izvaja preglede zgolj trikrat dni na teden, kar pomeni, da so po vsej verjetnosti termini za preglede hitro zasedeni. Ker sem zelo pozitivno naravnana oseba in verjamem v moč pozitivnih misli, se odločim, da vesolju pošljem informacije o tem, kako zelo si želim pregleda, ki ga bo izvajala dermatološka klinika Ljubljana.

Prepričana sem, da ste se vsaj rahlo nasmehnili, ko ste prebrali zgornji stavek o mojih tihih željah. Malo za šalo, malo za res. Ker vem, da je dermatološka klinika Ljubljana ena izmed najboljših klinik daleč, daleč naokoli, si želim, da bi svoj prvi pregled opravila prav pri njih. O njihovem delu sem slišala že ogromno. Pa ne samo slišala, tudi številni pisci mnenj na forumih navajajo samo pozitivne izkušnje z osebjem, zaposlenim na kliniki. Navajajo, da so pri svojem delu zelo strokovni ter se pacientu resnično posvetijo. Žal pa se pregledi izvajajo samo preko napotnice oziroma napotitve vašega osebnega zdravnika. Kar je zame velika težava, saj s svojim osebnim zdravnikom ne najdeva skupnega jezika. On namreč pravi, da so moja kožna znamenja v popolnoma normalnem stanju in da ne vidi nobene potrebe za obisk dermatologa oziroma dermatologinje. Groza, moje zavijanje z očmi je verjetno dovolj nazorno, da lahko sklepate, kaj si mislim o njegovih besedah. 

Prepričana sem, da bo dermatološka klinika Ljubljana potrdila moje sume glede kožnih znamenj, zato si še toliko bolj želim pregleda prav pri njih. Trmasta ter vztrajna, da dosežem svoje, dvignem telefon ter zavrtim številko splošnih informacij dermatološke klinike. Po zgolj nekaj besedah, ki sem jih spregovorila z osebo, na drugi strani linije, mi je jasno, da iz te moke ne bo kruha. Na pregled bo treba počakati še naslednjih štirideset dni. S sklonjeno glavo priznam poraz. Prepričana sem, da dermatološka klinika Ljubljana dela vse, kar je v njihovi moči. Čez določena pravila pa žal v življenju ne moremo in prav je tako.

Na začetku sem sama čistila hišo, potem pa sem spoznala, da mi gre preveč časa in da pogosto nisem dobre volje, ravno zaradi čiščenja, na primer kopalniške ploščice so mi vedno šle na živce in tisti dan, ko sem jih imela namen očistiti, sem bila cel dan slabe volje. Kmalu sem si reka, da tako ne gre več in odločila, da si nabavim čistilko, sedaj kopalniške ploščice čisti ona, in še marsikaj drugega. 

Sprva je čistilka vedno čistila na ponedeljek, ker sem bila prepričana, da je tako najboljše. Pa ni bilo tako. Ker ko je prišel vikend, sem jaz avtomatsko vse videla umazano in začela čistiti vse, tudi kopalniške ploščice, čeprav bi jih v ponedeljek čistilka, enostavno nisem zdržala. Potem pa sem zadeve spremenila, tako sem se odločila, da bo čistilka vse počistila v petek in tako bom lahko jaz uživala vikend, ko bo vse čisto in pospravljeno. 

Mislila sem, da bo lahko čistila samo v petkih, pa ni bilo dovolj, ker smo za vikend pošteno razmetali in zamazali. Sedaj je tako, kot bi moralo biti že na samem začetku, čistilko imam v petek in ponedeljek za celo hišo, tudi za ploščice v kopalnici, ki jih res lepo očisti. Tako lepo se svetijo, da kar ni res, sama jih tako ne bi nikoli očistila, ker kopalniške ploščice zahtevajo svoj čas. 

Sedaj imam to rešeno in povem vam, da je moje življenje veliko bolj sproščeno, kot pa je bilo do sedaj. Sedaj imam vikende zasedene za otroke, lahko se z njimi igram, lahko gremo na izlete in tako se veliko bolj družimo kot pa prej, ko sem čistila sama. Človek ne more verjeti, kako lahko čiščenje hiše vpliva na razpoloženje. Sedaj to vem in prepričana sem, da kopalniške ploščice ne bom več čistila jaz, če mi je ne bo potrebno, ker to pa me res spravlja ob živce.…

Kako zdrave so borovnice vemo vsi, vsako leto se zato odločim, da grem borovnice nabirat za celi dan. Tako imamo prevoz, kjer gremo v kraje, kjer so borovnice in jih nabiramo več ur. Lani so moje delovne rokavice ostale doma, da vam ne povem z kašnimi prsti sem prišla domov. Ne bi se toliko pritoževala, pa sem mogla drugi dan v službo in moja služba je takšna, da se moje roke še kako vidijo. To mi je bila šola, da delovne rokavice nikoli več ne pustim doma.

Naslednje leto, ko smo določili datum, kdaj gremo obirat borovnice, sem si že takoj v košaro dala dva para rokavic, da jih res ne bi pozabila. Kakšen užitek je bilo tokrat nabirat borovnice, saj sem vedela, da bomo moje roke na koncu dneva čiste. Zraven mene je bila gospa, ki je pozabila delovne rokavice in ker sem jaz imela dvojne, sem ji ene odstopila. Kako je bila hvaležna, saj je vedela, da bi drugače njene roke bile precej pisane.

Sprva sem mislila, da ne bom tako z lahkoto nabirala borovnic, ker me bodo delovne rokavice motile, potem pa sem videla, da sem nabrala več kot lani in da me sploh niso ovirale. Res pa je, da sem kupila malo boljše, ne tiste čisto poceni, saj veste, poceni stvari po navadi dvakrat preplačate, ker se hitro uničijo. No meni se te delovne rokavice niso in lahko jih bom imela še za drugo obiranje, ker se niso čisto nič uničile, razen bile so obarvane v barvo borovnic, kar pa je normalno. 

Tudi vi poskrbite, če greste obirat jagodičevje, da si priskrbite delovne rokavice, ker boste na koncu še kako vesele, ker bodo vaši nohti in vaši prsti čisti. Drugače vas čaka še čiščenje rok, ker bodo pošteno temnih barv. Poskrbite za lepo negovane roke in nohte.

Tako srečna sem bila, da sem dobila mojo novo službo, čisto vse je šlo tako, kot sem si želela. Z direktorjem sva se vse lepo pogovorila in začela sem delati. Seveda na začetku človek dela največ, ker se hoče dokazati, no pri meni je bilo isto in kar hitro se mi je pojavil sindrom karpalnega kanala, na kar sploh nisem polagala pozornosti.

Zapestja in prsti so me boleli, a glede tega se nisem čudila, ker nikoli prej nisem toliko časa sedela za računalnikom. Eni in isti gibi so povzročili bolečine, ki pa sem jih ignorirala. Malo sem se vstala in sprehodila do stranišča potem pa nadaljevala svoje delo, da bi jaz takrat poznala sindrom karpalnega kanala nisem, niti mi še nikoli nihče ni tega omenil, pa sem tudi imela prijateljice, ki so delale po pisarnah. No, potem pa so te bolečine vztrajale in ravno, ko so me bolele roke in prsti je poklicala prijateljica, če imam čas za kratek klepet. Rekla sem ji, da lahko malo poklepetava, ker me itak bolijo prsti in zapestjem, pa moram narediti malo pavze, takrat pa je ona že omenila sindrom karpalnega kanala in mi rekla, naj si o tem malo preberem, ker to ni nedolžna stvar. Komaj sem si zapomnila te besede, sindrom karpalnega kanala, da sem si potem lahko pogledala in res videla, da če ne bom bolj pazljiva, bom morala do zdravnika. 

Res si nisem želela tega, komaj sem začela delati, bila sem srečna in zadovoljna, sedaj pa naj imam sindrom karpalnega kanala, kako bom delala naprej v bolečinah. Skušala sem z razgibavanjem in pavzami, bilo je malo boljše. Prepričana sem bila, da imam to zaradi tega, ker sem sedaj na hitro spremenila službo in se morajo roke navaditi. Prepričala sem samo sebe, da jaz sindrom karpalnega kanala ne bom imela in da bom lahko naprej delala, tako kot je potrebno. Preveč mi je nova služba všeč.

Vsi vemo, da še kako radi pogledamo k sosedom, kako imajo urejeno in se z njimi primerjamo, naša soseda pa si je dala montirati enaka pvc vrata, kot jih imamo mi. Imeli smo in še imamo lepe med sosedske odnose, vendar ne morem razumeti, da nekdo kopira čisto iste stvari in je na to še ponosen. 

Takšna je naša soseda, ona vedno gleda kaj imajo sosedje in potem kupi iste stvari. Mi smo se odločili, da bomo zamenjali vhodna vrata in si montirali pvc vrata na kar je ona to videla in ni mogla prehvalit.

En dan je prišla k nam, da kdo je nam ta pvc vrata montiral, ker sem že vedel kam pes taco moli, sem ji dal katalog, da imajo res veliko izbiro vrat in si lahko izbere katera so njej všeč. Namreč imela je idejo, da si bo tudi ona zamenjala vrata. Čeprav sem upal, da si bo med vsemi temi vrati le izbrala ena druga pvc vrata, sem se zmotil. Neprestano je hvalila naša, kako so lepa, kakšne lepe barve so in kako lep vzorec imajo.

Ni minilo 14 dni, ko so prišli k njej monterji in bil sem šokiran, montirali so čisto enaka pvc vrata, kot jih imamo mi. Res sem mogel pogledati dvakrat, da sem verjel svojim očem, da je to res. KO so bila montirana, pa je soseda prišla na obisk in čisto preprosto povedala, če smo videli, da si je dala delati ista pvc vrata, kot jih imamo mi, ker so resnično lepa. Ona je bila celo ponosna na to in hvaležna, da smo ji dali kontakt, saj ne veš kaj bi rekel, enostavno ne moreš biti jezen na njo, ker ni hudobna, vendar takšna je, enostavno ideje pobira od sosedov, ker drugam ne gre. Tako imamo enaka pvc vrata in tudi meni je sčasoma postalo vseeno, ker ona oddaja takšno preprosto energijo. 

Bili smo na dopustu na Bledu v hotelu, ravno sem sedela na balkonu in opazovala čistilke, kako je dezinfekcija spremenila njihovo delo, razkužilo je na vsakem njihovem vozičku. Na nekaterih obrazih čistilk se je prav videla utrujenost in kako hitijo, da vse naredijo v določenem času, kajti občutek dobiš, da imajo na razpolago isto časa, ko so ga imele pred tem, ko ni bila potrebna tako natančna dezinfekcija in ko ni bilo razkužilo na vsakem koraku, sedaj imajo še več dela urniki pa ostajajo isti.

Vsi se dobro zavedamo, tako zaposleni, kot gosti, kako je pomembna dezinfekcija, sedaj ko je čas korone, tako se gosti počutijo bolj varne, hoteli pa imajo nalogo, da poskrbijo za zaščito gostov. Bili smo v velikem hotelu, kjer je pretok ljudi kar velik, vendar smo se počutili dobro in varno. Že pri samem vhodu v hotel je poskrbljeno za zaščito gostov, opozorila za uporabo mask in razkužilo je povsod, ko pa prideš do svoje sobe, pa je vse lepo označeno, da je bila narejena popolna dezinfekcija sobe in da se v sobi lahko počutiš sproščeno. 

Mi smo se počutili res prijetno, varno in zaščiteno, prav nič nas ni zmotilo, vse je bilo kot je potrebno, da smo lahko uživali naš dopust, razkužilo je bilo tudi v sami sobi. Bilo je opaziti razliko, kako je bilo včasih in kako je danes, saj je v hotelu povsod razkužilo, ljudje nosimo maske, dezinfekcija sob je narejena po vsakem odhodu gosta. 

Ko sem tako sedela in opazovala čistilke, sem pomislila na to, da se je čistilkam delovni dan pošteno spremenil, ker mora biti narejena dezinfekcija sob, nastavljeno razkužilo in s tem upala, da se jim je spremenila tudi višina plače, ker si to res zaslužijo. Njihovi obrazi so utrujeni, niso nasmejane, kajti vidi se, da več delajo, kot so delale prej in da si želijo, da bi korone bilo čimprej konec, ker je zdaj, ko je potrebna dezinfekcija delati naporno, razkužilo pa je tema dneva. …

Nikar prehitro ne kupite nove kuhinje, vzemite si ča potreben čas. Sama, ko se je gradila hiša nisem točno vedela, kaj si želim, ker enostavno nisem vedela, kaj sploh trg ponuja, da pa bi sedaj šla sam v trgovino in enostavno izbrala eno kuhinjo, pa si tega nisem upala, kajti želela sem si kuhinje z katero bi bila zadovoljna več let in bi mi tudi več let bila lepa. 

Tako sem se odločila, da grem v salon, kjer so prodajali kuhinje, to je bila edina prava odločitev. Jaz sem bila tako srečna, da sem se tako odločila, ker ko sem videla, kaj vse danes obstaja in kako lepo me je prodajalec vodil po stilih, materialih, barvah, dizajnih, sem bila res pozitivno presenečena. Na začetku mi je vse predstavil, potem pa mi je dal čas za kuhinje, da izberem tisti dizajn, ki je meni všeč. Ko sem izbrala dizajn, pa me je vodil od vsega začetka do konca:

  • Barve,
  • Dodatki,
  • Gospodinjski aparati,
  • Predali,
  • Velikosti pulta,
  • Število omar,
  • Lokacija štedilnika, umivalnika, pulta.

Na koncu sva prišla do moje kuhinje, ki mi je bila prekrasna, čutila sem, da je to to, to je bila kuhinja samo zame, da bom v njej uživala več let, vsak dan bom z veseljem kaj pripravila.

Naslednji mesec so mi jo montirali, ko se je ta moja kuhinja montirala, sem bila presrečna, res je bila videti lepa, moderna, praktična, predvsem pa nova. Prvič sem si v njej skuhala kavo in jo spila v miru. Še danes se ne naveličam moje kuhinje, ker je zame, ker sem si jo dobesedno sama zložila in je del mene, kako je to lepo, ko lahko izbereš točno takšne stvari, katere so tebi všeč in če imeta možnost izbire kuhinje, pojdite v salon kuhinj in se pustite razvajati, da vam pokažejo vse stile izmed katerih boste vi izbrali svojega. …

Ko sva z možem razmišljala, katera drevesa bova vse posadila, sva vedela, da so orehi in lešniki obvezni, ker so res zdravi in kar nekaj časa rastejo. Tako je to bil najin prvi nakup drevja, kupila sva 5 dreves orehov in 5 dreves lešnikov. Imela sva dovolj zemlje, da sva jih lahko posadila in še nama je ostalo za sadje.

Danes je minilo 10 let od kar sva vse to posadila in ni nima niti najmanj žal. Vedno sva gledala tako, da imava drevje, ki nama bo dalo ozimnico. Vsako zimo so orehi čez celo zimo na mizi, ravno tako lešniki. Tolčeva jih sproti, ker so nama sveži najboljši. 

Ko se malo pozanimaš kako zdravi so orehi ni lešniki, potem veš kako dobro hrano imaš na mizi in še bolj si vesel, ker je to tvoja domača hrana. Pri nama imava skoraj vse doma, vedno sva gledala tako ,da bi bila neodvisna od trgovine in to nama je uspelo. Ni bilo lahko, tudi začetni strošek je bil velik, posaditi vse to, drevje, grozdje, sadje, orehi, lešniki, jagodičevje. Sva se kar trudila, pa tudi še danes se, kajti potrebno je vse obrezovati, poškropiti,  ko pride čas za to, sicer midva strmiva, da čim manj škropiva.

Najbolj pa sem presenečena, ker so res orehi in lešniki tako zelo polni, da jih sama dva sploh ne moreva pojesti, tako jih dajeva tudi sosedom in prijateljem, ki pa so se še kako veseli, teh domačih stvari. Sedaj so se že navadili in moja prijateljica, me kar pokliče, da so orehi v trgovini slabi in če bi jih lahko od mene kupila. Seveda jih ne zaračunam, rečem pa malo za šalo, malo za res, da lahko pride takrat, ko se orehi pobirajo in tako plača za orehe. Vsi bi si morali posaditi drevesa doma, če le imajo to možnost, naša narava nam daje prekrasne pridelke. …

Če imate suho kožo se morate glede kozmetike temu tudi prilagoditi. V vaši kopalnici ne smejo obstajati kreme, toniki in odstranjevalec ličil za mastno ali mešano kožo, vendar morate imeti vso kozmetiko za vaš tip kože, če ne boste dosegli nasprotni učinek in naredili škodo vašo koži, namesto, da bi vaša koža zasijala in bila napeta in izgledala zdravo.

Pa si poglejmo celotni potek, kako skrbimo za našo  suho kožo:

  • Pomembno je, da ličila pred spanjem vedno odstranimo in uporabimo odstranjevalec ličil za suho kožo.
  • Zjutraj poskrbimo za našo kožo, da jo pošteno navlažimo. Zato uporabimo kremo za vlaženje obraza.
  • Sledi make up
  • Prav je, da si saj enkrat na teden naredimo piling obraza, ali imate kupljen piling, ali pa si ga naredite doma, poskrbite le da ga imate na oljni osnovi.
  • Čistilne pene skoraj ne potrebujete, če vaša koža ni aknasta, ker je suha, potem verjetno aken nimate
  • Zvečer pa si le dobro umijte obraz in ne pozabite na odstranjevalec ličil in kasneje hranljivo kremo za suho kožo, ki bo ponoči vašo kožo nahranila z vitamini in minerali.

Suha koža potrebuje veliko vlage in različne kreme in odstranjevalec ličil na podlagi olj. 

Tako je pomembno, da za svojo kožo poskrbimo z pravilnimi izdelki za naš tip kože in kožo negujemo redno, kajti rezultati so vidni v obeh primerih. Ne zanemarite vaše kože, naj bo vaša koža sijoča in zdrava tudi z pomočjo pilingov, krem, odstranjevalec ličil pa le uporabljajte pred vsakim nočnim počitkom. Ne bo vam žal. 

Odstranjevalec ličil za suho kožo naj bo na osnovi olj. Lahko vsebujejo mandljevo ali kokosovo olje, to je vaša izbira, le pomembno pri tipu kože. Ki je suha, da odstranjevalec ličil olje vsebuje, saj tako dodatno navlaži našo kožo in je ne izsuši. Koža bo dobila vse kar potrebuje.

Preden človek nima težav, ne more vedeti, kako je to. Sama sem starejša gospa, katero vedno bolj bolijo noge. Pride dan, ko so moje noge zatečene in le redki natikači so te dneve tisti, ki jih lahko obujem in to so ortopedski natikači, ker so dovolj široki in narejeni tako, da moja noge dihajo.

Dolgo sem se mučila in hodila okoli v čevljih, ki mi nikakor niso bili udobni. Noge so me vedno zelo bolele in komaj sem čakala, da sem prišla domov in se lahko sezula. Pred kratkim, pa sem videla reklamo, kjer so bili prikazani ortopedski natikači, ki bi lahko meni pomagali, da bi moj korak bil manj boleč.

Ker so moje noge bile res slabe in natikači so bili videti kvalitetni, sem prosila hčerko, da naj mi jih naroči. Naročila je eno številko večje, kar si res nisem želela, da mi natikači ne bi bili prav, ker niso bili poceni. Vendar, če mi bodo pomagali, je vreden vsak euro. Kmalu so natikači prišli po pošti, minila sta dva dni. Takoj sem odprla paket in že sem se obula. To je bilo to, končno bodo moje boleče in otekle noge počivale. To so res bili kvalitetni ortopedski natikači in presrečna sem bila, da sem videla reklamo. 

Ne bom rekla, da me noge ne bolijo več in da niso zatečene, vendar pa je veliko, veliko boljše. Obutev je še kako pomembna za naša stopala in prav bi bilo, da nihče ne nosi slabe obutve, vsi bi morali nositi kvalitetno obutev prej kot pa dobra oblačila. Starejši se tega zavedamo, da je najbolj zdravo, da imamo na sebi sprana oblačila in kvalitetno obutev, seveda ko smo starejši so to ortopedski natikači, kajti težko bi sedaj obula kakšne salonarje, ker so moja stopala zatečena in boleča, tako so natikači naši salonarji. …